We’ve updated our Terms of Use to reflect our new entity name and address. You can review the changes here.
We’ve updated our Terms of Use. You can review the changes here.

Je še kdo sre​č​nej​š​i kje?

by Milan Kamnik

/
1.
Vode pa ni 04:52
Je vztrajen in žilav Borovnikov rok, upognjeni hrbti, trpljenje povsod. Studenec tam daleč med poljem in lesom, star gospodar zazre se v svečo: "Tam za gorico je grm, tam n't'r je voda!" in je umrl. Miha spoznal je Gostačevo hčer, pripeljal za žen jo v svoj kvartir. "Koplji pod bezgom, pomagala bom, da kdaj več bo vreden Borovnikov dom." Se kramp je zaril v lapornati svet, Krivonogov posmeh pa raznesel je vest, da kopljejo norci pot do pekla, on pa grlo bolj suho, kot zemlja ima. Vode, vode pa ni! Vode, vode pa ni! Iz temne globine sta kad za kadjo, ženski vlekli suho zemljo. Govorice bolele so bolj kot resnica, je Miha vesel bil besed starega strica. A vode po mesecu dni še ni b'lo, stara mati onemela je tam za pečjo. Borovnik z nikomer govoril več ni, neutrudno je kopal do trde noči. Vode, vode pa ni! Vode, vode pa ni! Tišino pretrgal je krik presunljiv, se razlila je voda čez rob do njiv. Tesar Krivonog se ni več režal, je mrtev Borovnik na parah ležal. Voda! Voda!
2.
Za svojo stranko je zbiral podpise, za lokalne volitve se skril za kulise gasilskega doma in pisal pamflet, je vedno vse drugo bil kot za zgled. V prejšnjem sistemu je vse imel za cigane, zapravljal denar od firme v bifeju dvorane, zmečkan in zabuhel se kotalil domov in padal po štengah kot od piskra pokrov. Si želel postat je lokalni veljak, čeprav je bolj slabo znal pisat in brat, da navadnim ljudem bi pamet solil, saj to je edino, kar se je v življenju naučil. Lokalni veljak, lokalni veljak, lokalni veljak pač ne more bit vsak. "Šnelkurs" m pomagal je vezat kravate, je hodil okrog kot purani v svate, v parlament pa vseeno prišel brez glasov in čakal, da sede na županov stol. Lokalni veljak, lokalni veljak, za brate veljak, za delavce gad. Lokalni veljak, veljak en mandat, po koncu mandata nazaj v sindikat.
3.
'Mam staro bajto g'r pod goro, že venč ko sedom liet s'n sam. Je t'sto jiesen grunt pogoro, me je že mevo, da bi znoro. T'žko je kr durh na britof hodit, viem, da tod ni vahko 'troke rodit, a če bi drugih ne pr'ga'jan biv, dan's be moreb'te sam bek biv. A s'n na noge nekot s cajtom se postajo, če tud mi sosed zmern je pankrt prajo. Št'k skurne besiede dovgo bolijo. Štake l'di še živijo, ko so nidični še taj, ko čvovek nima kaj. T'k so me učili, da samo ambart se živi, da mr'm pošten b't pa dober tudi, da mi ne bo keri g'r obrav, da n'č nis'n devo, da s'n samo spav. Za vsake reče se na krajo križ nardi, pa s'n trpu skuoz, se spomijam samo dorih cajtov, z'aj, ko sam bom m'ro na brifot jiet, bi vahko reko, da bi na š'ti sviet še ambart rad prveko. A s'n na noge nekot s cajtom se postajo, če tod mi sosed zmern je pankrt prajo. Št'k skurne besiede dovgo bolijo. Štake l'di še živijo, ko so nidični še taj, ko čvovek nima kaj.
4.
Uršlji gori 03:23
Vsako jutro, ko vzide sonce, prva se zbudiš in umiješ svoje sence, takrat najlepša si. Tvoji kmetje v tvoj les in na polja gredo, njih sinovi pa v fabriko. Takrat presrečna si. Edina priča si življenja naše reke, edina priča si gospostva nekdanjih grofov, edina priča si bojev leških knapov, nema priča črnih škornjev. Zavetje daješ in svobode vsem, ki hodijo po tvojih stezah. Tvoji studenci ne usihajo, samorastniki ne umirajo. Tvoje ptice zmeraj pojejo, požiralniki še živijo. A ti mogočno stojiš in gledaš, kako lep je ta naš svet. Na tvojih krilih bi sedel, da vsaj enkrat bi to zemljo v dlaneh imel. Voranc je pisal o tebi, jaz bom pa pel.
5.
Slovenec sem 04:08
Ljudje smo, živimo in ljubimo domovino. V tej deželi smo sami hlapci in sosedje so nam tujci. Šel sem pod Peco, gnal sem na pašo. Oče mi je rekel: "Če srečal boš gospoda, pozdravi ga z dober dan!" Bral sem pesem neresnice, bral sem o svobodi. Iz utopije so me prebudili koraki in prišel je. Stopil sem pred njega, ga pozdravil z "Guten Tag," svet podrl se je pred mano, ko je odzdravil: "Dober dan." Ves potrt sem odšel domov, težko srce nosil sem s seboj in nekaj v meni je dejalo: "Moj rod, nikoli več te ne izdam!"
6.
Zabave je konec zjutraj ob dveh, obsedimo na mizah, nekateri na tleh v preroških sanjah, grla so suha, obsedeno stanje, natakarca gluha. Vsi predlogi, kaj počet, so odlični, se skušam zlagati, da mi nič ni, a nekaj mi manjka, povedat ne znam, zagotovo jo imajo tam preko L'ubl'an'. Gremo na kavo v Portorož, za boljšo prebavo pa na Refošk, čez hribe, doline, da maček mine, gremo na kavo v Portorož. Po lepi deželi se fajn je peljat in ni ga Slovenca, ki je ne bi imel rad, a mnogim s planin pač dano ni, da užili bi morje, kadar zaželijo si. Gremo na kavo v Portorož, za boljšo prebavo pa na Refošk, čez hribe, doline, da maček mine, gremo na kavo v Portorož.
7.
Če ležal si kdaj na tleh, se rad spominjaš dnevov teh. In če hodil si po krivih poteh, so rekli, da je greh. In ko čas je šel naprej in ti za njim, slišal si besedo: ljubim. Če kdaj storil si krivico drugim, oni so ti rekli, se sprašuješ: s čim? In ko se navadiš, da brez ure se zbudiš, po stopnicah že hitiš, se veseliš, da čakajo na te - mašina in ljudje. In čez osem ur po isti pote, je še kdo srečnejši kje? e pa zbudi lokal se prej kot ti, in če pelje pot te mimo njega, veš, da do sedmih alkohola ni. In če vztrajaš, ga dobiš in trpel boš ti. Ne upaš si pogledat svojih slik, ko bil si mlad, ne maraš prič, a te obraz izdaja in oči, sebi lažeš, da v njih življenje tli. In ko se navadiš, da brez ure se zbudiš, po stopnicah že hitiš, se veseliš, da čakajo na te - mašina in ljudje. In čez osem ur po isti poti in popoldne, zjutraj ali zvečer po isti poti, se sprašuješ: je še kdo srečnejši kje?
8.
V tistih dnevih, ko bliža se december, sem nemiren in v duši me skeli, ker nisem naredil vsega, kar sem želel, in kar sem si obljubil. Vse dobre misli so v mojem skritem svetu zapisane za tiste, ki jih rad imam. Morda so upanje za tiste, ki so bolezni jim vsakdan. Bog daj, da jutri bo drugače. Iskrene želje do Božiča naj pridejo do vseh ljudi. Vse drobne pozornosti naj zabrišejo skrbi. Naj dober človek se rodi. Naj to upanje, da nisem sam, vodi ladjo po reki sanj in izlije žalost v morje sreče, naj v vse domove pride nov začetek.
9.
"Am se vzemi!" je šraju fotr sriede vase, če ne, bo vonga vzeva, da mo bo koje števa, pavrška d'čva je, pa še poštena, ma vase skravžlane t'k ko nobena. Voč't se j'de, da bo neki s t'be, magari šoštar, žnidar al pa knap, pa sovdatom boš mro j'ti t'k al t'k, ko boš pa domo prš'o, se mrjo pa 'troce dret. Štako živl'e'je je sama utopija, saj je gnar frderbu vejko ž' l'di. V naše vese so še zdrave svije pa krave, k'k dovgo bo še što, je pa odgovor v naravi. Frderban sviet gre naproti našmo rajo, zadele gnarja se l'di zmer'n ma'j poznajo, stare šege bolj poredko oživijo, vesel'e in prijatl'i pa v povedkah spijo. Štako živl'e'je je sama utopija, saj je gnar frderbu vejko ž' l'di. V naše vese so še zdrave svije pa krave, k'k dovgo bo še što, je pa odgovor v naravi. Frderban sviet gre naproti našmo rajo, zadele gnarja se l'di zmer'n ma'j poznajo, stare šege bolj poredko oživijo, vesel'e in prijatl'i pa v povedkah spijo. Frderban sviet gre naproti našmo rajo, zadele gnarja se l'di zmer'n ma'j poznajo, na nedovžne se spravlajo sredi noči, ko n'č nobenmo ne nardijo in so brez pomoči. Štakmo sv'to se je trieba prot postajt, pole n'č ne hasne, ko sodnik je samo cajt. Frderban sviet.
10.
Ni mi vseeno 04:19
Resnično sem daleč od sive Ljubljane, ko iščem lepo besedo, mi sapo vzame, v dobrem in slabem me pesem pokonci drži, a nekdo ne razume, da pojem tudi za druge, da od tega živim. Ni mi vseeno, ko se prašim na policah, potem bo vseeno, če bomo skupaj v vicah (Bog ne daj). Rad spomnim se na radijske in TV staroste, že pri vratarju so vračali potne stroške. Vsaka pot v Ljubljano je bila praznik in dar, še pred odhodom domov sem dobil honorar. Ni mi vseeno, ko se prašim na policah, potem bo vseeno, če bomo skupaj v vicah (Bog ne daj). Še nikol' nis'n vprašu kol'ko košta, da pridem v program, da me Slovenija spozna, pa cajtu tud' nimam bit' vsak dan u Ljubljani, tečnarit in fehtat ob viskiju in kavi. Zdaj mi je vseeno, saj sem spoznal, da od muz'ke več živeti ne morem, kar pa ni prav. Zdaj mi je vseeno, kot pribito drži, da bom večno živel na drug način, Bog že ve, da mi je vseeno.

about

Posneto v studiu Melopoja v Pamečah pri Slovenj Gradcu.

credits

released September 11, 2001

Aranžer: Božo A. Kolerič, Matjaž Sterže
Tonski mojster: Matjaž Podlesnik
Mix in digitalni mastering: Boštjan Podlesnik
Producent: Milan Kamnik

Fotografije: Tomo Jeseničnik
Oblikovanje: Uroš Grabner
Tisk: Koroška tiskarna Slovenj Gradec

license

all rights reserved

tags

about

Milan Kamnik Ravne Na Koroškem, Slovenia

Milan je svojevrsten posebnež med slovenskimi glasbeniki, saj ostaja zvest samemu sebi in glasbi, s katero se je seznanil prav na začetku svoje glasbene poti. Vplivi country glasbe so zaznamovali njegovo glasbeno pot in to na njegov svojevrsten, koroški način. V svojih skladbah se duhovito odziva na aktualno dogajanje in opisuje resnične ljudi in njihove socialne in drugačne stiske. ... more

contact / help

Contact Milan Kamnik

Streaming and
Download help

Report this album or account

If you like Milan Kamnik, you may also like: