We’ve updated our Terms of Use to reflect our new entity name and address. You can review the changes here.
We’ve updated our Terms of Use. You can review the changes here.

Brez nare​č​ja ni jezika

by Milan Kamnik

/
1.
Mavo s'n jieh lubu pa še t'ste sn zgubu zatuo sn štk dougo ledik biv sn že mihn biv kšajt, potrucan pa važniv, če je kira pr'nesva jes nisn vuržeh biv. Ta je bvo t'k, da nisn nucu arncij t'ste gume v trafiki so b'le kup fantazij so se šle pomarletit na gamno vsak petik pa v riži so stale ana drugo b' gnale. Tiha voda vejke grabne dieva so morn'e od ledi rženi kroh pa mavo mošta cievo nuoč zdrži. Če bogat b' biv pa mavo ma'j piv zagvišno b' s kiri otvežen biv sn pravi cajt se umakno pa vušte popvakno pa gaudu naprej pa reku drugi "boh dej". Liete pa zmirm svoje nar'dijo to pa tam še požokam kiro u kuhiji cieve noči v pantoflah za p'či sedim se zmatran, zašvican tumarijam režim. Tiha voda vejke grabne dieva so morn'e od ledi rženi kroh pa mavo mošta cievo nuoč zdrži.
2.
Vse sn devu dr'gač k'k'r me je dedi učiv sn civ den kuvo lajnu pa dečve padiv venčbart pr' sosedi sn špegu vnie t'k' al t'k' je narbolši kar se ne smie. Do taj što dekle obedn ni mev genau na Miklavža sn jie srce ogrev čeglih sn naret bi g'r ko sam vrah doprnašu pa t'k', da vse je bvo strah. Sn se maušl naučiv, da bogat b' gratu da b' vahko jo uženu, da b' vejko bvo svatu b' gvante nedievne vsak den g'r napravlu pa vejko otruok b'h kroho g'r spravlu. Narbol sn vesiv, ko se pravhat štk znam za ene sn kšajt za druge zaaman ta stare besiede so skuoz moja slika brez moj'ga narečja ni jezika. M'r'š b't' mavo gajc, če očeš ka met m'r'š' do'ro ponucat, tagmajniš bek det se glihat z vsiemi, n'č nidik b't če drugi majo sode povne u kl't. Mavo mam sreče, da dr'gač' sn bogat mam vejko famil'jo, n'kol nem s'romak rpico prdievam pa rehlne strielam pa japke dov klestim, da štrudlne dievam. Narbol sn vesiv, ko se pravhat štk znam za ene sn kšajt za druge zaaman ta stare besiede so skuoz moja slika brez moj'ga narečja ni jezika.
3.
Bauči 04:12
Ko oatrek sn biv, je v moji v'si strašivo po pungrado vuonta zmirn vido sn bievo sn dedija fehtu, da zravno m'ne je šou do ceste bol' sv'tle, da letet' sn mou. Do šuve sn meu s'mo 15 menut zadel' štega baučija bol' hitro je minvo ko mavo sn zrasto sn gratu bol' kšajt kvadivo pa žgr'ble v olcuto šou najt. U dilo zabiu sn joh preca komadu se dedi je smeju pa n'č ni pomagu u tepki ta vejki sn hohštant s' naredu je dedi bari: zaka? Ja, dam baučije gledu! Ano v'čer pa miesnc dreč je posvietu ta puklasti bauči s'm pa tota je lietu so žgr'bli naredl' v'lek šraj: porkaduš, porkaduš! Še zutr štir' noje viseve so v luft. Druj kedn pa Anza no Pepi na šiht nista šva cieva ves je z'aj viedva, da sta baučija dva donešni den pa na v'si noblih l'di živijo so lampe postajli, da cieve noči gorijo. Z'aj pa baučiju venč ni, z'aj pa baučiju venč ni.
4.
Natakjen je prešo podni čriez mejo ajnfoh g'r naret se šroko je smejou še zmirn puhvolen, špetirlih je biv škrpičest pa t'k, da s'mo na obiskah je piv. Se je hvalu, da je fotr postavlu mejnike, drot napeluvu, se oblaču za slike, zasto'j gvante talu, slovensko pozabu, nemoško probivlu pa živce zgubivlu. (N'kol venč) v Lib'ličah na bo plebiscita, pr'nas pa pr' vas bo dora repica, na zamiere pozab'mo pa fajrant nared'mo, damo sosedi vesivi na slikah. Je meu radio naštiman vse liete na Grac, je biv pa pr'pričan, da mi pridemo zat, je lajnu s'm tota, je m'r met kaj prostate, je na ajzlno pušu k'r durh ofn vrate. Sn mislu šti ajbež bo lajnu z'aj što ko cievo živl'e'je je jiedo tuj kroh če prej b' študiru pa se pruoti postajo, b' dan's vahko jucku, po vasi b' šraju: (N'kol venč) v Lib'ličah na bo plebiscita, pr' nas pa pr' vas bo dora repica, na zamiere pozab'mo pa fajrant naradmo damo sosedi vesivi na slikah. (N'kol venč) v Lib'ličah na bo plebiscita.
5.
Je ta čvovek na sviet rojen hitro čuti rievež svoje rievež čisto nah, rievež čisto buos sam pomagat si kni kues. O, jo, jo, jo, jo joče se na muoč kliče mater na pomuoč. Mati sliši ta jok mili dieteta se hitro vsmili prid'te babice povi'te ga v pleničece to novorojeno dietece. O, jo, jo, jo, jo joče se na muoč kliče mater na pomuoč. Naj bo fantič al deklina botri grejo na'n polč vina obhajajo vesievo tisti dan ko je nastopu nov kristjan. (Mežnar mežnar tud' pride na en gvaš fajmošter za njim počas'. Mati sinka v roke vzame, hitro bara jieh za j'me gotej ji odgovori da: klič'te ga za Jožefa! O, jo, jo, jo, jo joče se na muoč kliče mater na pomuoč. Kira mati j'ma dojst otruok, nima nikol' prazneh ruok, adn praji: pupa, drugi praji: papa, tretki pa za durmi kaka. O, jo, jo, jo, jo joče se na muoč kliče mater na pomuoč.
6.
Vrži še en pacl g'r na ojgn skuhi neki župe in krompir j'de vuonta džipo menjat gumo pa zokne op'ri in predi stari džins pridi d'čva spuci fajfo m' in daj friš'nga tobaka novo flašo ofni prazno pa razbi: po pa vrži še en pacl g'r na ojgn in povej zaka' se me bojiš. Pa nisem tejko svab kejkr zgledam te žvahti zmir'n pel'em ko sn suh v nedel'o grema v ribe dou za Dravo da se vmijem mavo da na bom štak črnuh se tvoja čedna sestra me dopade jo v cirku pelem kadar modlt gre po pa h m'ni stisne se saj ko cukr svatka je da mi srce bije t'k' ko moužnarji. Vrži še en pacl g'r na ojgn skuhi neki župe in krompir j'de vuonta džipo menjat gumo pa zokne op'ri in predi stari džins pridi d'čva spuci fajfo m' in daj friš'nga tobaka novo flašo ofni stara prazna je po pa vrži še en pacl g'r na ojgn in povej zaka' zapušaš me.
7.
Veter nosi čez gozdove pozdrave tvoje za pesmi moje vsakokrat se napijem teh besed in me boli, ker ne vem, kdaj prideš spet. Na drugi strani najinega Everesta pelje pot, kjer nekoč bo cesta počakal bom, da bo tudi tebi prav tam bo kočija, ko moja boš nevesta. O pesem, daj mi moč in obvaruj naju vseh zablod o, pesem, daj mi moč da najdeva pravo pot. Ko so letni časi stali, sem pozabil na pomlad že dolgo več ne vem, kako odmeva tvoj korak a rože imam spletene in hranil sem nakit je daleč dan, da ti povem, da moj ponos si ti. O pesem, daj mi moč in obvaruj naju vseh zablod o, pesem, daj mi moč da najdeva pravo pot.
8.
Tatovi nebes 05:13
Dan za dnem se v molk pogreza ogoljufan ponos se v jesen razteza ko zima pride, zavesa pade grejo kralji v noč pozabe. Veter odnese trideset let na robu prepada povešenih vek lažne obljube spreminjajo svet tovarniški dim pade na cvet. Tatovi nebes imajo v medu sekire zaprašene trofeje so kosti za prepire. Bahavi trgovci s svojim nasmehom lepo govorijo in šihte delijo a pomlad ni dovolj, da vrne se volja so last bogatinov oropana polja. Pozabljen je smeh nekega časa kukavica vseeno se še oglaša reka pogumna v vihar je ujeta vest mešetarja dohitevajo leta. Tatovi nebes imajo v medu sekire zaprašene trofeje so kosti za prepire v labirintu pohlepa se kamen zdrobi preživeli golob proti nebu vzleti.
9.
Pozabil sem kako je spati celo noč. Pozabil, kakšen je otroški smeh in jok. Tam za obzorjem lažniva sreča je, utrgane zvezde, ni nebes, je le gorje. Kot reka brez konca nemirna duša je kaj grize jo, je to slovo ali upanje? Ko z jato ptic žalost z juga prileti bolečina me za vedno spremeni. Le kaj je temu svetu, mar nima rad miru, kje zdaj bogovi so, se jim zmračil je um? Potrkaj na moja vrata tu naj bo tvoj dom vsa okna so odprta naj poje mogočni zvon v tej deželi vzide sonce za vsakogar le vprašaj za pot, tudi sosed jo pozna. Brezmejno nebo se skrije za goro sončni žarek na polju ajde najde dom potiho dan se v sanje spremeni mlada sreča v novem jutru se zbudi. Potrkaj na moja vrata tu naj bo tvoj dom vsa okna so odprta na poje mogočni zvon v tej deželi vzide sonce za vsakogar le vprašaj za pot, tudi sosed jo pozna.

about

Posneto v studiu ALPE ADRIA v Zagrebu.

credits

released April 1, 2004

Aranžer in producent: Rista Ibirić
Tonski mojster: Rista Ibrić
Mastering: Dragutin Smokrović
Kitare: Branimir Bogunović - Pif, Igor Arlović in Milan Kamnik
Bas kitara: Mario Rašić
Električni piano, Hammond, harmonika in saksofon: Marko Križan
Mandolina, violina, Irish buozouki: Rista Ibrić
Violina, viola: Mojca Kamnik
Spremljajoči vokali: Marijana Mlinar, Vera Trafela, Alja Primožič, bojana Jordan, Iskra Vostrel
Fotografije: Tomo Jeseničnik
Oblikovanje: Uroš Grabner
Tisk: ZIP center

Izdano v samozaložbi, april 2004.

license

all rights reserved

tags

about

Milan Kamnik Ravne Na Koroškem, Slovenia

Milan je svojevrsten posebnež med slovenskimi glasbeniki, saj ostaja zvest samemu sebi in glasbi, s katero se je seznanil prav na začetku svoje glasbene poti. Vplivi country glasbe so zaznamovali njegovo glasbeno pot in to na njegov svojevrsten, koroški način. V svojih skladbah se duhovito odziva na aktualno dogajanje in opisuje resnične ljudi in njihove socialne in drugačne stiske. ... more

contact / help

Contact Milan Kamnik

Streaming and
Download help

Report this album or account

If you like Milan Kamnik, you may also like: